Zgodovina
Kako smo začeli
25. maja 2001 je bila v Konjičanki sklicana ustanovna skupščina, na kateri smo predlagali in potrdili ustanovitev društva z imenom Društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, soglasno sta bila sprejeta in potrjena statut in program dela društva.
15. junija 2001 je bila prva seja odbora, na kateri smo potrdili izvoljene organe društva in jim določili delo po sekcijah. Na Občino Slovenske Konjice smo naslovili vlogo za pridobitev lastnih prostorov in že 1. julija 2001 smo v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice dobili na uporabo želene prostore.
Delo predsednika društva je prevzel Matevž Marinko, ki še danes, po 20 letih delovanja društva, opravlja to nalogo. Prva sekretarka društva je bila Katarina Marinko, mama Matevža Marinka, ki je takrat to delo opravljala prostovoljno in bila pomemben vezni člen med slišečimi in osebami z okvaro sluha.
30. junija 2001 smo prejeli potrjen statut in naše društvo je bilo pravnomočno registrirano.
Vse tri občine – Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče – so nam iz proračunskih sredstev od leta 2002 redno prispevale finančna sredstva glede na število članov iz posamezne občine.
Leto 2002 je bilo za nas pomembno, ker smo bili novembra sprejeti v Športno zvezo gluhih in naglušnih Slovenije.
Leta 2004 smo naziv društva spremenili v Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (MDGN) občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Leto pozneje smo pridobili status invalidske organizacije in status društva, ki deluje v javnem interesu.
22. aprila 2006 so naše društvo sprejeli v Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. To je bil za nas prelomen in izredno pomemben dogodek; odtlej smo tudi mi za svoje delovanje prek ZDGNS prejemali sredstva fundacije FIHO, in za nas se je začelo lažje obdobje.
Leta 2008 smo za polni delovni čas zaposlili sekretarko društva.
Leta 2010 je bila prva občinska proslava s tolmačem in začeli smo sodelovati v projektu Občine Slovenske Konjice Občina po meri invalida.
Dve leti pozneje je naše društvo prvič organiziralo Srečanje društev gluhih in naglušnih Savinjske regije, ki je potekalo na Rogli.
V letu 2014 je začel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Prvič doslej je v Sloveniji tehnične pripomočke, ki so za vsakdanje življenje osebam z okvaro sluha zelo pomembni, sofinancirala država. Do takrat so si morali te pripomočke uporabniki plačati sami.
Istega leta je Vlada RS 14. november razglasila za dan slovenskega znakovnega jezika, zato je predsednik RS ob tej priložnosti sprejel predstavnike vseh društev, tudi naše društvo, ki ga zastopa Matevž Marinko.
V letu 2015 smo začeli sodelovati v projektu Občine Vitanje Občina po meri invalida.
Leta 2017 smo organizirali filmski festival gluhih v KSEVT-u v Vitanju. Na ta dogodek smo zelo ponosni, saj je bil dogodek zelo odmeven in dobro obiskan.
Vse do februarja 2018 je imelo društvo svoje prostore v pisarnici, veliki 15 km2, v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice.
Februarja 2018 smo bili seznanjeni s tem, da moramo prostore žal zapustiti. To je bil za nas velik pretres, saj smo morali tako rekoč čez noč poiskati nove prostore. S pomočjo sredstev iz rezervnega sklada Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji smo kupili nove prostore, v katere smo se preselili v septembru. Prostore je bilo treba na novo urediti in opremiti.
V začetku leta 2019 smo se preselili v nove prostore (Mestni trg 10 a, Slovenske Konjice). Naši uporabniki so končno dobili lastne prostore, kar je zanje in posebnosti njihove invalidnosti ključnega pomena, prav tako pa društveni prostori članom pomenijo drugi dom.
V istem letu smo pridobili status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva.
